Kdaj so naši možgani najbolj "ostri"? Ne pri 20, ampak veliko pozneje

Mnogi verjamejo, da možgani vrhunec dosežejo nekje med 20. in 30. letom starosti, vendar nova študija razkriva, da največjo ostrino dosežejo veliko pozneje – med 55. in 60. letom.

Študijo so, kot poroča Mail Online, izvedli raziskovalci z univerze Zahodne Avstralije, ki so opravili obsežen pregled že objavljenih študij, ki so merile, kako se različne psihološke sposobnosti spreminjajo s starostjo.

Izbrali so devet širokih področij, za katera menijo, da prispevajo k uspešnosti v resničnem življenju, med drugim sposobnost sklepanja, besedni zaklad, splošno znanje, delovni spomin in hitrost obdelave informacij.

V analizo so vključili tudi glavne osebnostne lastnosti, pri čemer so posebno težo namenili vestnosti – torej organiziranosti, zanesljivosti in discipliniranosti – ter čustveni stabilnosti, na primer sposobnosti ohranjanja mirnosti pod pritiskom.

Vse te lastnosti so združili v enoten kazalnik, ki so ga poimenovali Indeks kognitivno-osebnostnega delovanja (Cognitive-Personality Functioning Index).

Rezultati so pokazali, da nekatere sposobnosti začnejo upadati že po dvajsetem letu, med njimi hitrost obdelave informacij in delovni spomin.

Po drugi strani pa se nekatere sposobnosti s starostjo izboljšujejo, vključno z besednim zakladom, finančno pismenostjo, čustveno inteligentnostjo, vestnostjo in čustveno stabilnostjo.

Ko so raziskovalci združili vse merjene sposobnosti, so ugotovili, da psihološko delovanje doseže vrhunec med 55. in 60. letom.

Znanje, čustvena zrelost in izkušnje odtehtajo upad hitrosti

V študiji, objavljeni v reviji Intelligence, so zapisali, da sicer okoli 20. leta starosti doseže vrhunec tako imenovana fluidna inteligenca oziroma sposobnost reševanja novih problemov, ki nato v odrasli dobi opazno upada.

Fluidna inteligenca sicer velja za najpomembnejšo kognitivno sposobnost pri napovedovanju pomembnih življenjskih izidov.

"Kljub temu pa človeški dosežki na področjih, kot je karierni uspeh, dosežejo vrhunec precej pozneje, običajno med 55. in 60. letom," so zapisali avtorji.

Raziskovalci pojasnjujejo, da se sicer prostornina možganov začne zmanjševati že v zgodnjih tridesetih letih, vendar lahko druge značilnosti živčnega sistema pomagajo ublažiti oziroma izravnati učinke teh starostnih sprememb.

Oziroma, kot so zapisali: "Desetletja nakopičenega znanja, čustvene zrelosti in življenjskih izkušenj odtehtajo upad surove hitrosti miselnih procesov."

Prav to pa po njihovem mnenju nakazuje, da so srednja leta tista, ki predstavljajo "pravi vrhunec psihološke pripravljenosti".

Za zahtevne položaje najprimernejši ljudje med 40. in 65. letom

Na podlagi ugotovitev avtorji menijo, da so ljudje v pozni srednji življenjski dobi najprimernejši za zahtevne odločevalske položaje.

Posamezniki na položajih, ki zahtevajo kompleksno presojo – denimo vrhovni menedžerji, sodniki ali politični voditelji – po njihovem mnenju niso na vrhuncu svojih sposobnosti pred 40. letom, pa tudi ne po 65. letu.

"Ti usklajeni vzorci kažejo, da lahko pozna srednja življenjska doba predstavlja vrhunec ne le socialno-ekonomskih dosežkov, temveč tudi temeljnih psiholoških sposobnosti, ki podpirajo učinkovito odločanje, vodenje in uspešno opravljanje kompleksnih nalog," so zapisali znanstveniki.